Ana Brnabić
Ana Brnabić | |
---|---|
Predsednica vlade Srbije | |
Na položaju 29. junij 2017 – 20. marec 2024 | |
Predsednik | Aleksandar Vučić |
Namestnik | Ivica Dačić (prvi) Rasim Ljajić Zorana Mihajlović Nebojša Stefanović |
Predhodnik | Aleksandar Vučić Ivica Dačić (začasni) |
Ministrica za finance začasna | |
Na položaju 16. 5. 2018 – 29. 5. 2018 | |
Ministrski predsednik | Ana Brnabić |
Predhodnik | Dušan Vujović |
Naslednik | Siniša Mali |
Ministrica javne uprave in lokalne samouprave | |
Na položaju 11. 8. 2016 – 29. 6. 2017 | |
Ministrski predsednik | Aleksandar Vučić Ivica Dačić (začasni) |
Predhodnik | Kori Udovički |
Naslednik | Branko Ružić |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 28. september 1975[1][2] (49 let) Beograd, SR Srbija, SFRJ |
Narodnost | srbska |
Politična stranka | neodvisna |
Alma mater | Univerza Northwood Univerza Hull |
Poklic | političarka, ekonomistka |
Podpis |
Ana Brnabić, srbska političarka, * 28. september 1975, Beograd, Srbija.[3]
Ana Brnabić je trenutno predsednica skupščine Srbije. Med 29. junijem 2017 in 20. marcem 2024 je bila predsednica vlade Republike Srbije, ob tem tudi kot prva ženska in prva deklarirana lezbijka na tem položaju.[4][5] Pod predsednikom vlade Aleksandrom Vučićem je bila od 11. avgusta 2016 do 29. junija 2017 ministrica javne uprave in lokalne samouprave. Vučić je po prevzemu položaja predsednika republike 31. maja 2017 predlagal Brnabićevo za svojo naslednico.[6] Parlament Republike Srbije je njeno vlado z večino 157 od 250 glasov potrdil 29. junija 2017.
Leta 2018 so jo uvrstili na 91. mesto na Forbesovi lestvici najvplivnejših žensk na svetu ter na 21. mesto med najvplivnejšimi političarkami in vodjami držav.[7][8]
Mladost in zasebno življenje
[uredi | uredi kodo]Brnabićeva se je rodila v Beogradu. Njen stari oče po očetovi strani, Anton Brnabić, hrvaški vojaški častnik, ki se je v 2. svetovni vojni boril na strani partizanov, se je rodil v mestu Stara Baška na hrvaškem otoku Krku. Stara mati po očetovi strani, Mica, se je rodila v Gorobilju v bližini Požege v Srbiji. Stari starši po materini strani so iz Babušnice iz južnovzhodne Srbije. Oče Zoran se je rodil leta 1950 v Užicu, študij pa dokončal v Beogradu, kjer je njena družina živela.[9]
Izobrazba in poslovna kariera
[uredi | uredi kodo]V Beogradu je leta 1994 končala gimnazijo. Leta 1998 je na Univerzi Northwood (angl. Northwood University) v Michiganu končala študij poslovnega upravljanja, nato pa je pridobila še diplomo MBA iz trženja na Univerzi Hull (angl. University of Hull) v Združenem kraljestvu.
Leta 2001 se je vrnila v Srbijo in delala za različna ameriška svetovalna podjetja na projektih lokalne samouprave. Med letoma 2002 in 2011 je delala za USAID. Leta 2011 se je zaposlila v ameriškem podjetju za razvoj vetrnih elektrarn, Continental Wind Serbia,[10] januarja 2013 je tam prevzela položaj direktorice. Leta 2013 je postala tudi podpredsednica upravnega odbora NALED-a, javno-zasebne povezave lokalnih samouprav, zasebnih podjetij in nevladnih organizacij; od aprila 2016 je predsednica upravnega odbora.
Politika
[uredi | uredi kodo]Avgusta 2016 je postala ministrica za javno upravo in lokalno samoupravo v vladi Aleksandra Vučića. Poleg tega je postala predsednica Sveta za inovativno podjetništvo in informacijske tehnologije ter Republiškega sveta narodnostne manjšine, pa tudi podpredsednica Republiškega sveta za reformo javne uprave.
Vučić je po prevzemu položaja predsednika republike 31. maja 2017 predlagal Brnabićevo za svojo naslednico na položaju predsednice vlade.[6] Parlament Republike Srbije je njeno vlado z večino 157 od 250 glasov potrdil 29. junija 2017. Brnabićeva se je označila za proevropsko in tehnokratsko premierko. Pojasnila je, da so prioritete njene vlade modernizacija, reforma izobraževanja in digitalizacija. Po drugi strani je bila deležna kritik, da je voditeljica konservativne in nacionalistične vlade, v kateri so tudi odkrito protizahodni in proruski ministri.[11][12][13][14]
Brnabićeva je 26. julija 2018 gostila slovesnost v ameriškem kongresu v Washingtonu, ki je potekala ob 100. obletnici dviga srbske zastave pred Belo hišo.[15] Oktobra 2019 je potrdila, da se je pridružila vladajoči Srbski napredni stranki.[16] Brnabićeva je 25. oktobra 2019 podpisala sporazum o prosti trgovini med Srbijo in državami članicami Evroazijske ekonomske unije (EAEU), s čimer je razširila seznam srbskih izdelkov, ki se lahko izvažajo na ozemlje EAEU.[17]
20. marca 2024 je bila Ana Brnabić izvoljena za predsednico Narodne skupščine Srbije.[18][19] Vlogo vršilca dolžnosti predsednika vlade je prevzel prvi podpredsednik vlade Ivica Dačić.
Stališča
[uredi | uredi kodo]Srebrenica
[uredi | uredi kodo]Brnabićeva je 14. novembra 2018 v intervjuju za nemško javno radiotelevizijo Deutsche Welle zanikala, da bi bili poboji Bošnjakov v Srebrenici julija 1995, ki so jih izvedle sile bosanskih Srbov, genocid. Dva tedna pozneje je Evropski parlament sprejel resolucijo, v kateri je dejal, da obžaluje nadaljnje zanikanje genocida v Srebrenici s strani delov srbskih oblasti in spomnil, da polno sodelovanje z ICTY in njegovim naslednikom vključuje sprejemanje njegovih sodb. Haaško sodišče je Brnabićevo kritiziralo zaradi zanikanja genocida v Srebrenici.
Pravice LGBT
[uredi | uredi kodo]Brnabićeva je po imenovanju za premierko dejala, da ne želi, da bi jo označili za srbsko istospolno usmerjeno premierko, in da "Na tej stopnji ne namerava spodbujati zakonskih reform LGBT," ker želi dati prednost reformam drugih politik.[20] Brnabićeva se je septembra 2017 kot prva srbska premierka udeležila parade ponosa v Beogradu. Ob dogodku je dejala: "Vlada je tu za vse državljane in bo poskrbela za spoštovanje pravic vseh državljanov."[21]
Brnabićeva pravi, da zagovarja dedovanje istospolnih parov.[22] Februarja 2019 je Milica Đurđić, partnerka Brnabićeve, rodila sina Igorja, vendar so istospolne poroke ustavno prepovedane, starševstvo LGBT pa v Srbiji ni urejeno. Nekateri novinarji in aktivisti LGBT trdijo, da se Brnabićeva ni zavzela za enakost LGBT v Srbiji.[23][24]
Zasebno
[uredi | uredi kodo]Brnabićeva je deklarirana lezbijka in je peta pripadnica skupine LGBT na svetu v premierski funkciji (pred njo Jóhanna Sigurðardóttir, islandska predsednica vlade 2009–2013, Elio Di Rupo, belgijski predsednik vlade 2011–2014, Xavier Bettel, luksemburški predsednik vlade od leta 2013, Leo Varadkar, predsednik vlade Republike Irske (taoiseach) od leta 2017). Leta 2017 se je kot prva predsednica vlade katere od balkanskih držav udeležila parade ponosa.[25]
Leta 2019 je njena partnerica Milica Đurđić rodila sina Igorja.[26] Brnabićeva je tako prva deklarirana pripadnica skupine LGBT, katere partnerica je rodila v času službovanja na premierski funkciji.[27]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Munzinger Personen
- ↑ Surk, Barbara (28. junij 2017). »Serbia Gets Its First Female, and First Openly Gay, Premier«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 30. junija 2017.
- ↑ Surk, Barbara (28. junij 2017). »Serbia Gets Its First Female, and First Openly Gay, Premier«. The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 30. junija 2017.
- ↑ https://www.delo.si/novice/svet/premierka-ki-spreminja-srbijo-147267.html, vpogled: 27. 8. 2019.
- ↑ 6,0 6,1 »Ana Brnabić mandatarka za sastav nove Vlade«. N1. 15. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. julija 2018. Pridobljeno 16. junija 2017.
- ↑ »The World's Most Powerful Women in 2018«. forbes.com. Pridobljeno 12. decembra 2018.
- ↑ »Women Who Rule The World: The 22 Most Powerful Female Political and Policy Leaders 2018«. forbes.com. Pridobljeno 12. decembra 2018.
- ↑ »"MOJ DEDA JE HRVAT, JA SAM SRPKINJA" Ovo je porodični "rodoslov" Ane Brnabić« (v srbščini). Blic. Pridobljeno 17. maja 2018.
- ↑ Danas Conference Center (8. oktober 2014), Ana Brnabić, generalni direktor Continental Wind Srbija, pridobljeno 7. novembra 2018
- ↑ Swimelar, Safia (november 2017). »The Journey of LGBT Rights: Norm Diffusion and its Challenges in EU Seeking States: Bosnia and Serbia«. Human Rights Quarterly. 39 (4): 910–42. doi:10.1353/hrq.2017.0054. S2CID 148794866.
{{navedi časopis}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »Aleksić: Brnabić, simbolična figura u konzervativnoj vladi«. Radio Free Europe (v srbščini). 5. maj 2018. Pridobljeno 8. januarja 2019.
- ↑ »Serbia lawmakers elect 1st female and 1st openly gay premier«. Associated Press. 29. junij 2017. Pridobljeno 8. januarja 2019.
- ↑ Thompson, Wayne (2018). Nordic, Central, and Southeastern Europe 2018-2019. Rowman & Littlefield. ISBN 9781475841527.
- ↑ »Strong historical links between Serbia, United States«. B92. 26. januar 2018.
- ↑ »PM Brnabic joins Vucic's ruling Serbian Progressive Party«. N1. 10. oktober 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2019. Pridobljeno 31. oktobra 2019.
- ↑ »Brnabic signs Free Trade Agreement with EAEU«. Government of Serbia. 25. oktober 2019.
- ↑ S, K. »Ana Brnabić pričakovano izvoljena za predsednico srbskega parlamenta«. rtvslo.si. Pridobljeno 1. aprila 2024.
- ↑ »Ana Brnabić izabrana za predsednicu Skupštine Srbije«. N1 (v srbščini). 20. marec 2024. Pridobljeno 20. marca 2024.
- ↑ »Ana Brnabić: 'I do not want to be branded Serbia's gay PM'«. The Guardian. 28. julij 2017.
- ↑ Radovanovic, Radul (17. september 2017). »Serbia's first openly-gay Prime Minister Ana Brnabic joins hundreds of marchers at LGBT pride event«. The Independent. Arhivirano iz spletišča dne 17. septembra 2017.
- ↑ »Brnabićeva o pravima LGBT populacije: Nerazumljivo mi je«. B92 (v srbščini). 7. september 2018.
- ↑ »Šta je Ana Brnabić uradila za LGBT+ prava u Srbiji?«. talas.rs (v srbščini). 5. februar 2019.
- ↑ »Away from the media's gaze, Ana Brnabić is failing to advocate for LGBT equality in Serbia«. Euronews. 23. september 2019.
- ↑ »Serbia's gay PM is first in region to attend pride parade«. bbc.com. Pridobljeno 17. maja 2018.
- ↑ https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/partnerka-srbske-premierke-rodila-sina-poimenovali-sta-ga-igor-152463.html, vpogled: 27. 8. 2019.
- ↑ Peter Stubley (2019). »Gay partner of Serbian PM Ana Brnabic gives birth in first for a world leader«. The Independent. Pridobljeno 21. februarja 2019.
Politične funkcije | ||
---|---|---|
Predhodnik: Kori Udovički |
Minister/-ica za javno upravo in lokalno samoupravo 2016–2017 |
Naslednik: Branko Ružić |
Predhodnik: Ivica Dačić (začasni) |
Predsednik/-ca vlade Republike Srbije 2017–sedaj |
Trenutni nosilec naziva |
Predhodnik: Dušan Vujović |
Minister za finance (začasni) 2018 |
Naslednik: Siniša Mali |